Veter je osnovna in zagotovo najpomembnejša komponenta kajtanja. Kot vsi dobro vemo, je veter naravni pojav, ki ga ni mogoče kar enostavno prižgati ali ugasniti kot žičniško napravo. Zato je za vse jadralce zelo pomembno osnovno meteorološko znanje in razumevanje vetra, h kateremu sodi tudi učinkovito zbiranje ustreznih podatkov in pravilno branje vremenskih napovedi. Slednje še toliko bolj velja za Slovenske kajtarje, saj velja nepisano pravilo, da brez dobre vetrovne napovedi ni dobre kajtarije oz. kajtarije sploh ni!
V naslednjih vrsticah so zelo laično in na poljuden način razloženi pojmi, ki naj bi bili jasni vsakemu kajtarju.
Kdaj in zakaj piha:
- Veter piha zaradi razlik v zračnem tlaku
- Vedno piha iz smeri višjega zračnega talka v smeri nižjega zračnega tlaka
- Običajne oz. normalne vrednosti zračnega tlaka so pri nas med 970 in 1050 milibari.
- Na moč in smer vetra tudi močno vpliva priobalni relief.
- CIKLON – nizek zračni tlak, slabo vreme
- ANTICIKLON – visok zračni tlak, lepo vreme
V pomladnih in jesenskih mesecih navadno v naši bližnji okolici izkoriščamo vetrove, ki nastajajo ob prehodu ciklonov. V poletnih meseci, ko je vreme dokaj stabilno pa predvsem termične vetrove.
Značilne vetrovne situacije glede na položaj ciklona so naslednje:
- Ko je center ciklona zahodno od nas pihajo južni vetrovi – JUGO
- Ko je center ciklona vzhodno od nas pihajo severovzhodni vetrovi – BURJA
- Ko je center ANTIciklona ustaljen nad našimi kraji pihajo termični vetrovi – MAESTRAL
BURJA:
- Severovzhodni veter značilen za vzhodno obalo Jadrana.
- Zajezen hladen zrak se v obliki slapu preliva preko gorskih pregrad.
- Za burjo so značilni sunki (refuli), ki so najmočnejši ob vznožju hribov.
- Pravo jakost burje opišejo izmerjene vrednosti v sunkih.
Kako nastane:
- Burja nastane, ko se dovolj velika količina hladnega zraka zbere za Dinarskim gorstvom, ki ločuje Jadran in notranjost celine.
- Pogoj je torej zadostna temperaturna razlika med zrakom v notranjosti in tistim nad jadranom.
- Navadno se to zgodi po prehodu hladne fronte. Še dodatno jo okrepi ustrezen gradient v zračnem pritisku. Položaj ciklona nad vzhodnim sredozemljem ali nastajanje anticiklona.
JUGO:
- Je topel gradientni veter, ki navadno piha pred prihodom fronte iz smeri jugovzhoda.
- Ko ob morju piha jugo, v notranjosti navadno piha jugozahodnik navadno dan ali dva pred spremembo vremena.
- Jugo je bolj konstanten veter kot burja ampak vseeno njegova jakost niha tudi za 1 bf.
- Jakost je odvisna le od gradienta v zračnem pritisku.
- Za dolgotrajnejši jugo so značilni tudi visoki valovi (krasen val v Gradežu).
TERMIČNI VETROVI:
- Termični veter piha ob konstantnem zračnem tlaku in nastane zaradi razlik v ogretosti zračnih mas.
- Piha od hladnejšega proti toplejšemu zraku.
- Jakost je odvisna od razlik v temperaturah in lokalnega reliefa.
JUTRANJI TERMIČNI VETER – BURIN
- Princip nastanka je enak kot pri burji.
- Najmočnejši in najbolj pogosti so poleti in jeseni, ko je morje toplo in se zrak nad kopnim v vedno daljših nočeh bolj ohlaja.
- Jakost je močno reliefno pogojena
POPOLDANSKI TERMIČNI VETER – MAESTRAL
- Poletno sonce močno ogreje obalna pobočja in kopno nad katerim nastane območje toplejše zračne mase kot nad morjem.
- Na smer in jakost močno vplivajo visoka prisojna pobočja nad obalo in zožitve morskih kanalov med otoki (Pelješac – Korčula, Brač – Hvar).
- V Dalmaciji navadno prične pihati popoldne okrog 2h in piha do sončnega zahoda.
Osnovni pogoji za nastanek močnejšega maestrala:
- Ustaljeno območje visokega zračnega tlaka nad Jadranom.
- Jasno vreme nad morjem in zjutraj tudi nad obalo.
- Suh in hladnješi zrak, navadno po burji.
- Velika temperaturna razlika med temperaturo ponoči in napovedano dnevno temperaturo. (več kot 10 stopinj).
Vir: O vremenu in vetru malo drugače, Poljanar J., Trobec R., Jerman J., 2003
Na tečajih se bomo posvetili tudi branju vremenskih modelov in vam na podlagi izkušenj razložili, kako iz vseh razpoložljivih podatkov izbrati pravi čas in spot za dobro kajtarijo.
